ŽIVLJENJSKE LEKCIJE: KAZEN ALI PRILOŽNOST ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE?

0 Comments

Spomnim se časov, ko mi je bilo hudo, presneto hudo. Hudo za umreti. Ko me ni nihče razumel, ko nisem zmogla nikomur povedati, da jih ne bi skrbelo zame. Spomnim se dneva, ko so mi kot mladi punci povedali, da lahko v nekaj mesecih umrem. Spomnim se dnevov nesrečnega zakona, ki so mi uničili sanje o večni in srečni ljubezni. Spomnim se ločitve, ob kateri sem po dvanajstih letih spet zadihala. Biti mama in oče obenem ni lahko, skrbeti za kredite, položnice in male in velike želje otrok tudi ne. Vsak od nas ima v življenju določene lekcije, manjše in velike. Toda, a smo se pripravljeni iz njih kaj naučiti? Smo pripravljeni pogledati globoko v sebe in se vprašati :” Zakaj se mi to dogaja? Kaj lahko spremenim, da se mi to več ne bo zgodilo? Na kaj me življenje opozarja? Sem za to, kar se mi dogaja kriv sam ali so vedno krivi drugi?”
Veliko ljudi za neprijetne stvari, ki se jim zgodijo v življenju, imenujemo jih lekcije, krivi druge. Partnerja, starše, sosede, sorodnike, sistem…Toda, so res krivi oni? Zelo, zelo težko se je ozreti vase in se soočiti s samim seboj, ker o sebi lahko izveš stvari, ki ti ne bodo nujno všeč. Vse rane iz otroštva, vse besede, ki so nas prizadele in vse situacije, ki so nas vrgle na kolena. In to boli, presneto boli. Zato je lažje kriviti druge in ponavljati iste napake. Toda, če znamo zbrati pogum, se ozreti vase in se iz lekcij kaj naučiti in jih ne ponoviti, potem iz lekcije naredimo modrost. In s temi modrostmi lahko pomagamo drugim. Bi znala razumeti bolnega človeka, če ne bi bila sama hudo bolna? Bi znala razumeti občutljive in drugačne otroke, če ne bi sama izkusila tega? In nenezadnje, bi znala razumeti ženske, ki živijo v nesrečnih zakonih in same z otroci?
Zato sem za vse življenjske lekcije in težke trenutke neskončno hvaležna. So nekaj najboljšega, kar se mi je v življenju zgodilo. Zdaj z njimi lahko pomagam drugim ❤️

Categories: